| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 |
5. postna nedalja in Cvetna nedelja - DODATNA OZNANILA
nedelja, 22.03.2026
Leto XII., Marec 2026, št. 6
GOSPODOVO OZNANJENJE DEVICI MARIJI
Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.
Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.
Bog v svojem delovanju vedno spoštuje to, kar je ustvaril; še posebej velja to za svobodo, ki jo je dal človeku. Zato Bog Marijo po angelu vpraša za sodelovanje. Bog jemlje Marijo kot svobodno in odgovorno osebo, zato ji ponudi sodelovanje pri njegovem načrtu. Marija posluša, razmišlja, zahteva dodatno pojasnilo in na koncu pristane. Kot takšna postane prototip, živa podoba človekove vloge v zgodovini odrešenja. V njej je vidna teološka antropologija, ki je lastna celotnemu Svetemu pismu: človek pod vplivom milosti svobodno odgovori na klic s poslušnostjo v veri (M. Turnšek, Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve, v: Priročnik dogmatične teologije, Družina, 2003, 470).
Božje delo v Mariji se je pričelo pred njenim materinstvom, kajti angel jo pozdravi kecharitomene (prim. Lk 1,28), kar pomeni »tista, ki si bila in ostaneš napolnjena z Božjo prisotnostjo (milostjo)«. Pozitivna naklonjenost je trajna Božja značilnost v njegovem delovanju do ljudi. Njegov dobrotljivi pogled se po zgodovini odpadov njegovega ljudstva obrne k Mariji, ki je sinteza starega Sinaja–Jeruzalema (M. Turnšek, Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve, v: Priročnik dogmatične teologije, Družina, 2003, 475).
Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.
V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji.
Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«
Na ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete
ŽIVLJENJE Z ŽUPNIJO V PRIHODNJIH DNEH
V postnem času skrbijo za čiščenje in krašenje cerkve članice molitvene skupine Prenova v Duhu. Hvala vam, da ste očistili in okrasili cerkev. Za krašenje za veliko noč so odgovorni pastoralni sodelavci skupaj s s. Jožefo. Vsi kateri želite lahko prinesete cvetje za krašenje za veliko noč in božji grob do petka. Prinesite domače cvetje in lončnice. Hvala vam že v naprej.
Na praznik Gospodovega oznanjenja Devici Mariji, v sredo, 25. marca bosta sveti maši ob 8.00 uri in zvečer ob 18.00 uri. Lepo vabljeni k sveti maši.
V petek, 27. marca si je mogoče ogledati Škofjeloški pasijon. Skupaj z gimnazijo bi lahko poromali v Škofja Loko. Če koga zanima, naj se oglasi v pisarni in se bomo dogovorili o vseh podrobnostih. Gimnazija ima še nekaj prostih mest. Lepo vabljeni.
V petek, 27. in soboto 28. marca bo med nami g. Mitja Štefan Franc, salezijanec, ki bo v petek od 17.00 ure naprej na razpolago za sveto spoved in med sveto mašo bo imel duhovni nagovor v pripravi na praznike. V soboto, bo od 7.00 ure naprej na razpolago za spoved in med sveto mašo bo imel duhovni nagovor v pripravi na praznike. Lepo vabljeni k sveti spovedi in k sveti maši.
V petek, 27. marca bo po sveti maši molitev pred Najsvetejšim in potem molitev nad posamezniki za telesno in duhovno zdravje.
V soboto, 28. marca bo delovna akcija čiščenja cerkve in njene okolice pred prihajajočimi prazniki. Lepo vabljeni dragi verniki, da pridete in skupaj pripravite domačo cerkev za praznike. Delovna akcija se bo pričela ob 9. uri. Za okrepčilo bo poskrbel župnik.
Iz sobote, 28. marca na nedeljo, 29. marca bomo premaknili urine kazalce za eno uro naprej. Od ponedeljka, 30 marca so večerne maše ob 19. uri. Hvala za razumevanje.
Na cvetno nedeljo bo vaše darovanje okrog oltarja. Vsi vaši darovi bodo namenjeni za kurjavo v cerkvi. Bodimo hvaležni predhodniku, da so uredili kurjavo v cerkvi, da smo v zimskem času na toplem pri sveti maši.
V torek, 31. marca bom obiskoval bolnike po domovih. Vsi, ki želite, da obiščemo vaše domače pred praznikom Velike noči, prijavite svojce do ponedeljka, 30. marca.
V torek, 31. marca bo po sveti maši sestanek staršev letošnjih prvoobhajancev in birmancev v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni vsi starši.
Verouka zaradi praznikov ne bo od 30. marca do 12. aprila! Z veroukom nadaljujemo po ustaljenem urniku v ponedeljek 13. aprila!
Na seji ŽPS smo skleni, da bodo od 30. marca do 17. maja svete maše med tednom samo zvečer ob 19.00 uri. Maša v soboto in nedeljo ostanejo po ustaljenem urniku. Hvala vam za razumevanje in lepo vabljeni, da radi prihajate k sveti maši.
Pri izhodu iz cerkve si vzemite novo številko Poti k Bogu.
Pri križev oltarju lahko dobite oljčne vejice, ki jih vstavite v vaše presmece. Vsi vaši darovi, ki jih darujete za oljčne vejice so namenjeni za župnije v koprski škofiji.
OZNANILA na 5. postno nedeljo
1. Pri izhodu iz cerkve si vzemite nova dvotedenska oznanila.
2. Hvala članicam molitvene skupine, da so očistile in okrasile cerkev. Ves postni čas skrbijo za čistočo cerkve članice molitvene skupine.
3. Na praznik Gospodovega oznanjenja Devici Mariji, v sredo, 25. marca bosta sveti maši ob 8.00 uri in zvečer ob 18.00 uri. Lepo vabljeni k sveti maši.
4. V petek, 27. in soboto 28. marca bo med nami g. Mitja Štefan Franc, salezijanec, ki bo v petek od 17.00 ure naprej na razpolago za sveto spoved in med sveto mašo bo imel duhovni nagovor v pripravi na praznike. V soboto, bo od 7.00 ure naprej na razpolago za spoved in med sveto mašo bo imel duhovni nagovor v pripravi na praznike. Lepo vabljeni k sveti spovedi in k sveti maši.
5. V petek, 27. marca bo po sveti maši molitev pred Najsvetejšim in potem molitev nad posamezniki za telesno in duhovno zdravje.
6. V soboto, 28. marca bo delovna akcija čiščenja cerkve in njene okolice pred prihajajočimi prazniki. Lepo vabljeni dragi verniki, da pridete in skupaj pripravite domačo cerkev za praznike. Delovna akcija se bo pričela ob 9. uri. Za okrepčilo bo poskrbel župnik.
7. Na cvetno nedeljo bo vaše darovanje okrog oltarja. Vsi vaši darovi bodo namenjeni za kurjavo v cerkvi. Bodimo hvaležni predhodniku, da so uredili kurjavo v cerkvi, da smo v zimskem času na toplem pri sveti maši.
8. Pri križev oltarju lahko dobite oljčne vejice, ki jih vstavite v vaše presmece. Vsi vaši darovi, ki jih darujete za oljčne vejice so namenjeni za župnije v koprski škofiji.
9. Pri izhodu iz cerkve si vzemite novo številko Poti k Bogu.
10. Na seji ŽPS smo skleni, da bodo od 30. marca do 17. maja svete maše med tednom samo zvečer ob 19.00 uri. Maša v soboto in nedeljo ostanejo po ustaljenem urniku. Hvala vam za razumevanje in lepo vabljeni, da radi prihajate k sveti maši.
11. V petek, 27. marca si je mogoče ogledati Škofjeloški pasijon. Skupaj z gimnazijo bi lahko poromali v Škofja Loko. Če koga zanima, naj se oglasi v pisarni in se bomo dogovorili o vseh podrobnostih. Gimnazija ima še nekaj prostih mest. Lepo vabljeni.
VELIKI TEDEN
Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo se imenuje véliki teden, ko se spominjamo največjih dogodkov odrešenja: Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.
CVETNA NEDELJA je dan navdušenja in veselja, da prihaja med nas Jezus - Mesija. Jeruzalemčani so ga pozdravili s palmovimi vejami in s plašči, ki so jih položili po tleh. Mi ga pozdravljamo s »presmeci«, ki smo jih prinesli k blagoslovu.
Osrednja pozornost velja velikonočnemu tridnevju Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tako so veliki četrtek, veliki petek in velika sobota skupaj z veliko nočjo središče vsega krščanskega verovanja. Prav zato skušajmo te dneve preživeti v večji zbranosti in povezanosti s trpečim Jezusom.
VELIKI ČETRTEK - Jezus obhaja starozavezno velikonočno večerjo z apostoli, po večerji pa ustanovi zakrament svete maše, apostoli postanejo duhovniki. Molimo za domače duhovnike in nove poklice. Ob 19. uri bo slovesna sv. maša v zahvalo Jezusu za ta dva zakramenta. Po maši prenesemo Najsvetejše v »ječo«, potem bomo skupaj še zmolili rožni venec.
VELIKI PETEK je dan Jezusove smrti. Iz hvaležnosti Njemu se ta dan držimo STROGEGA POSTA. Ta dan Cerkev ne obhaja sv. maše. Ob 15.00 uri se bomo zbrali pri molitvi križevega pota. Zvečer ob 19.00 se bomo zbrali in udeležili obredov velikega petka, ko bomo poslušali svetopisemsko poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti, molili posebne slovesne prošnje za vse potrebe, počastili križ in prejeli sveto obhajilo. Ob koncu prenesemo Najsvetejše v božji grob in molimo.
VELIKA SOBOTA – Jezus je v grobu, zato je to dan tihote in priprave na velikonočno slavje. Ta dan smo povabljeni, da pridemo počastit Jezusa v grobu. Vzemite si čas in se ustavite pri božjem grobu, predvsem starši s svojimi otroki! Zjutraj ob 7.30 uri bomo blagoslovi ogenj pred cerkvijo. Ob 8.00 uri bomo izpostavili Najsvetejše v božjem grobu, čez dan so molitve pred Najsvetejšim pri božjem grobu.
ČEŠČENJE PRI BOŽJEM GROBU po naslednjem razporedu:
Ljutomer 8.00–9.00
Podgradje in Rinčetova Graba 9.00–10.00
Presika in Nunska Graba 10.00–11.00
Stročja vas in Pristava 11.00–12.00
Radomerščak in Radomerje 12.00–13.00
Gresovščak in Cuber 13.00–14.00
Cven in Mota ter Zg. in Sp. Krapje 14.00–15.00
Babinci, Noršinci in Sp. Kamenščak 15.00–16.00
Mladina,animatorji,ministranti, bralci 16.00–17.00
Ljutomer in Prenova v Duhu 17.00-18.30
Darovi pri božjem grobu so namenjeni za vzdrževanje svetih krajev v Jeruzalemu in Palestini. Bog naj vam povrne za vašo dobroto.
Člani župnijskega pastoralnega sveta poskrbite, da bo udeležba lepa, in skupaj s sodelavci oblikujete molitveno uro. V četrtek pri zadnji večerji utihnejo zvonovi v cerkvi in po kapelah in se ponovno oglasijo pri vigiliji. Iz vasi pridite molit k božjemu grobu tako starši kot veroučenci po zapisanem razporedu.
Najslovesnejši del velike sobote je praznovanje VELIKONOČNE VIGILIJE – ki je spomin Jezusovega prehoda iz smrti v življenje Pričetek ob 19. uri. Zberemo se zunaj pri blagoslovu ognja in potem skupaj odidemo v cerkev.
Velikonočna vigilija je obhajanje Jezusovega prehoda iz smrti v življenje, iz teme k luči. To je najslovesnejše bogoslužje vsega cerkvenega leta. K tej vigiliji prinesite s seboj krstne sveče za obnovo krstnih obljub. Tudi otroci naj vzamejo s seboj krstne sveče. Sveče zaščitimo, da se ne bo razlil loj po klopeh in na tleh!
Blagoslovi velikonočnih jedil bodo v župnijski cerkvi ob 9.30, 13.00 in ob 17.30 uri., ki jih bo opravil g. župnik.
Blagoslov velikonočnih jedil V DOMU STAREJŠIH bo imel gospod msgr. Izidor Veleberi ob 15.30 uri v domu v Ljutomeru.
Blagoslov velikonočnih jedil, ki jih bo opravil župnik:
Sp.Kamenščak - Žižkova kapela - 8.30
Fričeva kapela - 9.00
Župnijska cerkev - 9.30
Noršinci - 10.00
Babinci - 10.30
Zgornje Krapje - 11.00
Spodnje Krapje - 11.30
Cven - 12.00
Mota - 12.30
Župnijska cerkev - 13.00
Pristava - 13.30
Stročja vas - 14.00
Presika - 14.30
Sv. Ana - 15.00
Gresovščak - 15.30
Radomerje - 16.00
Radomerščak - 16.30
Jurševka - 17.00
Župnijska cerkev - 17.30
VELIKA NOČ je največji krščanski praznik.
Vstajenjska procesija na velikonočno jutro je znamenje našega veselja ob Jezusovi zmagi nad grehom in veselja, da je Kristus res vstal od mrtvih in da živi! Najsvetejše bomo izpostavili ob 6.00 v božjem grobu. Procesija se bo začela že ob 6.30. uri. Šli bomo po običajni poti.
Naj bo velikonočna procesija predvsem izraz naše vere in zaupanja v Vstalega Gospoda. Na čelu gre vstali Zveličar in svečarja, otroci, bandero, možje, godba, pevci, ministranti, nosilci neba in Najsvetejše in nato ženske. Med potjo skušajmo biti zbrani, ter molimo rožni venec in pojmo. Prav tako zbrano sodelujmo pri slovesni sveti maši. Druga slovesna sveta maša bo ob 9.00 uri in nato ob 10.30 uri.
