Zgodovina župnije
Začetke verskega življenja v Ljutomeru moramo iskati v vikariatu radgonske pražupnije, ki ga datiramo v 13. stol., to je čas, ko se je utrdila meja z Madžarsko na Muri in ko je salzburška škofija s svojimi ministeriali uspešno kolonizirala obravnavano območje. Šele leta 1328 se prvič omenja ljutomerski župnik Rudiger. Od takrat pa vse do danes se je v župniji zvrstilo 49 župnikov ter 161 kaplanov, ki so svoje življenje in delo posvetili prebivalcem tega dela Prlekije. Za nekatere od njih vemo samo to, da so obstajali, drugi so se s svojim dušnopastirskim, organizacijskim, prosvetnim ali narodno-prebudnim delom trajno zapisali v zgodovino ljutomerske župnije.
Župnija je najprej spadala pod upravo salzburških nadškofov, a so jo v letih 1495 do 1786 upravljali sekovski škofje kot njeni generalni vikarji. Na podlagi reform Jožefa II. je bila za nekaj časa neposredno poradjena sekovski škofiji in šele po letu 1859, ko je Anton Martin Slomšek uredil cerkvene razmere na Spodnjem Štajerskem, je postala podrejena mariborski škofiji. O njenem obsegu najdemo prvo poročilo v dokumenta iz leta 1445. V njem navajajo, da je vključevala naselja Ljutomer, Radomerje, Radomerščak, Vogričevce, Branoslavce, Cezanjevce, Noršince, Babince, Gornje in Spodnje Krapje, Cven, Mota, Pristavo ter Stročjo vas. Leta 1782 pa so v župnijo poleg že omenjenih krajev spadali še Grad, Mota, Presika, Rinčetova graba, Podgradje, Slamnjak, Gresovščak, Železne dveri, Cuber, Žerovinščak, Desnjak, Kozarščak, Stara cesta, Mekotnjak, Vidanovci in Kamenščak. Svoje ozemlje je ohranila neokrnjeno skozi več stoletij vse do leta 1935, ko je bila v Cezanjevcih ustanovljena samostojna župnija. V ljutomerski župniji so tako vse do danes ostali kraji Ljutomer, Noršinci, Babinci, Gornje Krapje, Spodnje Krapje, Mota, Cven, Pristava, Stročja vas, Presika, Rinčetova graba, Nunska graba, Podgradje, Slamnjak, Gresovščak, Železne dveri, Cuber, Radomerje, Radomerščak in Spodnji Kamenščak.
POMEMBNEJŠI DATUMI:
- leta 1545 se prvič omenja cerkvica sv. Ane na Podgradju kot ljutomerska podružnica
- v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja se za kratek čas razširi protestantizem tuvi v Ljutomeru
- do leta 1786 je bilo pokopališče okoli župnijsek cerkve, nato so ga preselili na jugovzhodno stran trga
- leta 1826 so zgradili sedanje župnišče
- leta 1867 so zgradili kaplanijo
- leta 1881 je bil v Ljutomeru prvi misijon
- leta 1897 so postavili mežnarijo
- leta 1925 so zgradili katoliški dom /danes dom kulture/
- 1941-1945: zaplenijo premoženje, preganjanje, prepovedana uporaba slovenskega jezika pri bogoslužju, v župnišču urad okrožnega vodstva Nemške mladine
- leta 1961 se v Ljutomer preselijo križniške sestre
- leta 1974 postane cerkev z odlokom zaščitena kot kulturni spomenik
- leta 1989 so blagoslovili učilnice in večnamenski prostor "Moj dom"
- leta 1992 je bila dokončana obnova cerkve sv. Ane na Podgradju.
