Zvonik in zvonovi
O zvonikih ljutomerkse cerkve
Sprva je imela romanska cerkev samo en zvonik na zahodni strani, ki pa ni bil identičen z današnjim. V prvi polovici 15. stoletja so odstranili staro apsido in prizidali prezbiterij. Na njegovi severni strani so tržani postavili drugi, večji zvonik, ki so ga skozi zgodovino dograjevali do današnje višine. V njem je bila v pritličju najprej kapela, nad njo pa obokana, proti ognju varna sobica, v kateri je trška občina shranjevala denar, različne dragocenosti, listine in drugo arhivsko gradivo. Ključ od te sobe je prevzel vsakokratni župan na dan, ko je bil izvoljen.
O večjem, trškem zvoniku, nam arhivski viri pričajo, da so leta 1670 popravili njegovo streho in nanj postavili petelina. Leta 1674 so popravili uro.
O manjšem zvoniku pa je znano to, da so tržani leta 1674 sklenili, da naj cerkovnik zaradi pravočasnega zvonjenja ob nevihtah spi kar v njem.
Konec 17. stoletja je dobila ljutomerska cerkev popolnoma novo obliko. Po prvotnem načrtu naj bi ob razširjanju cerkve manjši zvonik na zahodni strani dozidali. Dela so začeli leta 1688. Uspešne začetne gradbene posege je leta 1689 prekinil požar, ki je nastal v trgu in se je razširil tudi na cerkev. Pogorela sta oba zvonika in pripravljeni gradbeni les. V ognju sta se stopila dva manjša zvonova, ki ju niso uspeli pravočasno sneti iz zvonika. Kmalu zatem so popravili manjši zvonik in v njega začasno shranili veliki zvon, ki so ga že pred požarom spustili iz zvonika. Kljub težavam pa je bila cerkev že jeseni 1690 pokrita, le manjši zvonik na zahodni strani je ostal nedokončan, v zgornjem delu lesen in z deskami obit.
Leta 1704 je sekovski škof Jožef Dominik grof Lamberg dal pobudo, da naj povišajo enega od obeh zvonikov. Župnik Matej Ozmec je dal v naslednjem letu povišati trški, večji zvonik. Po končanem delu so v njega spravili zvone, manjši zvonik pa pokrili. V njem so leta 1747 napravili nov božji grob, leta 1788 pa so ga znižali, tako da ga je danes mogoče ugotoviti le po debelejšem zidovju.
Pritlični prostor trškega zvonika v gotskem slogu pa je leta 1738 župnik Matija Petek spremenil v kapelo, kjer so lahko opravljali maše. Vizitacijski zapisnik iz leta 1764 poroča, da je zvonik dovolj visok in zidan in da v njem vise trije zvonovi, s katerimi vabijo vernike k bogoslužju, ter da zvonijo za angelsko čaščenje in v spomin na Kristusovo trpljenje ob četrtkih in petkih ter ob hudi uri. Zakristija je bila pod stolpom in zato tesna, v njej pa je bilo vse potrebno za bogoslužje.
Do druge polovice 19. stoletja je bil zvonik piramidalne oblike, pokrit z opeko in le malo višji od cerkvene strehe. Potres leta 1880 Je na njem povzročil manjšo škodo, zato so leta 1884 začeli zbirati denar za njegovo obnovo in povišanje. Sredi leta 1885 so ga povišali za pet metrov in mu napravili visoko šilasto streho iz kositra.
V času pred prvo svetovno vojno je imela ljutomerska cerkev pet zvonov. Prva dva sta bila vlita v Gradcu leta 1689. Tretji, najtežji je bil napravljen leta 1773 in je tehtal 1130 kg. Ostala dva pa sta bila iz leta 1828 in 1885. Po opravljeni rekvizicji je ostal v zvoniku samo zvon iz leta 1689.
Nove zvonove so dali narediti takoj po vojni, a so jih blagoslovili šele leta 1924. Najtežji zvon je bil "DIS" in je tehtal 1170 kg, drugi po teži je bil "FIS" iz leta 1689, tretji "GIS" je tehtal 460 kg in četrti "H" 290 kg. Ti zvonovi so peli le kratek čas. Sredi leta 1943 so iz zvonika odpeljali veliki zvon, dva manjša in zvon, ki ga je darovala Terezija Mikl iz Ljutomera. Tako je v zvoniku ponovno ostal le zvon iz leta 1689.
V povojnem obdobju je bilo opravljenih kar nekaj posegov na zvoniku. Leta 1967 so popravili stolpno uro, leta 1971 pa streho na cerkvenem stolpu. Električno zvonjenje so uredili leta 1975. Leta 1984 je mariborski škof Franc Kramberger posvetil dva nova zvonova. Večji je posvečen sv. Janezu Krstniku, manjši pa škofu Antonu Martinu Slomšku. Tako so danes v zvoniku trije zvonovi. Sredi Leta 1993 so zvonik popolnoma obnovili.